Temeljne generične kompetence
Z doseganjem temeljnih ciljev študijskega programa bodo študenti pridobili naslednje kompetence:
- sposobnost uporabe teoretičnega znanja pri razvijanju, vzdrževanju in obnovi gibanja ter funkcijskih sposobnosti zdravih oseb ali skupine ljudi v vseh starostnih obdobjih, kakor tudi oseb in/ali skupin z ogroženim, omejenim, prizadetim ali okvarjenim gibanjem in funkcijsko sposobnostjo zaradi bolezni ali poškodbe;
- sposobnost uporabe jasnega in nedvoumnega pisnega in ustnega komuniciranja tako s strokovnimi sogovorniki kot laiki v domačem in mednarodnem okolju;
- avtonomnost pri strokovnem delu in sprejemanju odločitev;
- poznavanje in upoštevanje zdravstvene zakonodaje, spoštovanje moralnih načel in vrednot ter etično ravnanje;
- zaznavanje potreb po spremembah v praksi, razvijanje in kritično uvajanje novih pristopov, ki temeljijo na z dokazi podprti praksi;
- samostojno in odgovorno vseživljenjsko učenje na svojem strokovnem področju;
- presojanje kakovosti lastnega dela z uporabo zanke kakovosti (Demingov krog): planiranje, izvedba, evalvacija, ukrepi za izboljšave in evalvacija uvajanja ukrepov;
- kritično vrednotenje raziskovalnih pristopov in ugotovitev raziskav ter njihov prispevek k inovativnosti;
- vzgojno, izobraževalno in mentorsko delo;
- razumevanje znanstvenega razvoja stroke in drugih strokovnih področij;
- uporaba teoretičnega in praktičnega znanja pri organizaciji, načrtovanju in izvajanju dela.
Poklicne kompetence
Diplomant/-ka visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje Fizioterapija bo z vidika predmetno-specifičnih kompetenc usposobljen za:
- ocenjevanje zdravstvenega stanja pacienta, določitev vrste in obsega funkcionalnih omejitev lokomotornega sistema, postavljanje fizioterapevtske diagnoze, predlaganje ustrezne fizioterapevtske obravnave in vodenje predpisane dokumentacije;
- poznavanje načel fizioterapevtske obravnave;
- analizo pacientovih dnevnih aktivnosti z vidika funkcionalnih sposobnosti lokomotornega sistema, ergonomije in rehabilitacije;
- izvajanje fizioterapije s pomočjo ustreznih fizioterapevtskih metod in tehnik;
- uporabo naprav in pripomočkov za izvajanje fizioterapije;
- prepoznavanje, spoštovanje, upoštevanje in vključevanje individualnih potreb pacientov v njihovo fizioterapevtsko obravnavo;
- sodelovanje v fizioterapevtskem, interdisciplinarnem in multidisciplinarnem timu;
- ustno in pisno komuniciranje s sodelavci in strokovnjaki drugih strok;
- ocenjevanje rezultatov in učinkovitosti terapije (kritična refleksija);
- promocijo zdravja, zdravstveno vzgojo ter ohranjanje in izboljševanje kakovosti življenja;
-oblikovanje, izvajanje in preverjanje zdravstveno vzgojnih in preventivnih programov,
-vzdrževanje, vzpostavljanje in izboljševanje psihofizičnih sposobnosti ter zmogljivosti zdravih, motenih v razvoju in drugih,
-empatično komunikacijo v interakciji s pacienti pri terapevtski obravnavi;
- prepoznavanje potreb po socialni rehabilitaciji pacientov in posredovanje temeljnih informacij o možnostih socialne obravnave;
- poznavanje, načrtovanje in uporabo metod in tehnik s specialnih področij fizioterapije, ki jih razvijajo izbirni moduli in izbirni predmeti (termalno zdravljenje, kineziologi ja, fizioterapija starejših oseb , promocija zdravega življenjskega sloga).
- sprotno preverjanje učinkov, fizioterapevtskih postopkov.